Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Začenjamo niz oddaj Rostrum Ostro uho, v katerih bomo z gosti poslušali in premlevali glasbo, predstavljeno na lanski mednarodni skladateljski tribuni, uvodoma pa bomo pretresli izbor del iz generalne kategorije z muzikologom in glasbenim kritikom Gregorjem Pompetom.
Odsotnost celovite in sistematične spolne vzgoje ne pomeni, da mladi ne dobijo nikakršnih informacij o spolnosti in seksualnosti. Na svojih pametnih napravah lahko kjerkoli in kadarkoli dostopajo do pornografskih vsebin. Ker je resnična človekova seksualnost še vedno velika tabu tema, ker se o njej ne pogovarjamo, če pa že, pa se opozarja predvsem na nevarnosti ali spodbuja vzdržnost od seksa, potem seks v očeh odraščajočih ljudi ni nekaj, kar je namenjeno užitku in zabavi. Kako pa človekovo seksualnost obravnavajo religije? O tem, kakšen pogled, pravila, prepovedi in zapovedi imajo različne svetovne religije, od velikih abrahamovskih monoteizmov do novih religijskih gibanj in vzhodnih verskih tradicij, nam je razložil religiolog prof. dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
»Naj živi teater!« pravi gost tokratne oddaje. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik več Borštnikovih nagrad. Lani je postal nosilec tantadruja za življenjsko delo, pred kratkim pa mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo eno najpomembnejših stanovskih nagrad – nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo. O spominih na ustvarjanje preko 120 gledaliških predstav, filmskih začetkih in študijskih poteh, pa o poetiki gledališke komunikacije in večletnem pedagoškem delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v oddaji Oder - naš gost je režiser Dušan Mlakar. (foto: Dušan Mlakar © Peter Uhan, arhiv AGRFT/Drama Ljubljana)
Sedmi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija, Zbor Slovenske filharmonije dirigent: Rossen Milanov priprava zbora: Jerica Bukovec Program: Claude Debussy: Nokturni Franz Liszt: Simfonija k Dantejevi Božanski komediji
15. aprila mineva 180 let od rojstva ameriško-britanskega pisatelja Henryja Jamesa. James velja za ključno osebnost iz obdobja prehoda od realizma k modernizmu in predhodnika modernega romana 20. stoletja, številni poznavalci ga imajo za enega največjih romanopiscev v angleškem jeziku. Slovenci imamo prevedenih več njegovih del iz obširne literarne zapuščine. Odlomke iz nekaterih je Tadeja Šergán vključila v Literarni večer. Prevajalci Božidar Pahor, Janko Moder, Meta Osredkar, Rastko Močnik, Alenka Moder Saje, Nada Grošelj, Srečko Fišer, Katarina Puc, Juš Turk, interpreta Saša Mihelčič in Primož Pirnat, napovedovalka Eva Longyka Marušič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Violinist Barnabas Kelemen in pianist Mihaly Berecz sta gosta 5. koncerta Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma v Ljubljani. V Gallusovi dvorani bosta predstavila izbor sonat Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Schuberta, Mauricea Ravela in Bele Bartoka.
Prišel je čas podelitve najvišjih stanovskih nagrad pri nas. "Za silno bogat in nadvse kompleksen slikarski opus" nagrado Riharda Jakopiča prejme 44-letni slikar Staš Kleindienst, "ki je svoj prvi višek dosegel v obdobju zadnjih petih let". "Prepoznavanje pomena kolektivnega delovanja, avtoritete, anti / utopije, odnosa do narave in družbe, kulture, vrednot, urbanizma, ujetosti v sistem in iznajdba pravšnjega slikarskega jezika za upodobitev tega odlikuje Kleindienstov opus" so med drugim utemeljili ob nagradi." Sicer pa bi lahko rekli, da so njegove slike natančne, tople in tesnobne hkrati, magične in kot bi se igral s svetlobo in drobnimi figuricami v pokrajini ob pogledu od zgoraj. Priznanje Riharda Jakopiča prejme intermedijska umetnica in akademska raziskovalka Maša Jazbec. Njena tema je presečišče človeka, tehnologije in robotov. Prejemnik priznanja Mitja Konić pa z izrazno svežino širi možnosti slikarskega medija, dotika se vprašanja človeške minljivosti. Od vedno ga je zanimal vmesni svet, "ustvarja abstraktne pokrajine kot prizorišča prisotnosti ali odsotnosti človeške figure". Razstavo letošnjih lavreatov Staša Kleindiensta, Maše Jazbec in Mitja Konića si lahko v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani ogledate do 6. maja. Na sliki (izrez): Staš Kleindienst, Krajina s potepuškimi psi, 2019, olje na platnu, 130 x 200 cm, zbirka Moderne galerije
Drago Tršar, rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, je pomembno zaznamoval razvoj povojnega slovenskega kiparstva, njegova osrednja materiala sta bila žgana glina in bron, ustvarjal je tudi v kamnu, bil je mojster portreta in abstraktnih, na figure spominjajočih se kiparskih podob v razponu od malih plastik do obsežnih javnih spomenikov. Ekvilibristi v ljubljanskem parku Tivoli, spomenik revolucije in spomenik Edvardu Kardelju na Trgu republike, Primož Trubar v murskosoboškem parku in številni drugi. Na javnih površinah seveda še posebej izstopajo glavnikaste gmote, ki se le v sredini držijo tal z bodisi špicami ali pa bolj jasno upodobljenimi nogami, iz osrednje osi izraščajo vedno manjše figure, stapljajoče se v množico, ki kdaj spominja na kapnike. Še posebej natančno je Drago Tršar analiziral svoje portretirance, na primer Jakca, Kocbeka, Kržišnika in Slovenski oktet, preden jih je uresničil v modernističnih kipih. Med njegovimi skupinskimi skulpturami so še kiparski cikli Stara mesta, Svetovi, Človek v času in prostoru, njegovi Manifestanti I so bili leta 1959 odkupljeni v Bruslju za stalno postavitev v parku moderne plastike. Bil je član Grupe 69 in Skupine 53, prav ta čas pomembno predstavlja njegov kip deklice Janice, ki ga hrani Moderna galerija in s katerim je nakazal nove možnosti v figuraliki. Preizkušal je tudi abstraktne oblike v kovini, v zgodnjem obdobju je osreden motiv žival, posebej bik. Bil je odličen risar, ustvarjal je še v grafiki, tapiseriji, gledališki scenografiji. Razstavljal je po svetu, na primer na beneškem bienalu in v Guggenheimovem muzeju v New Yorku. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje se je kot asistent zaposlil leta 1960, od 76-ega je deloval kot redni profesor, številna leta kot vodilni za kiparstvo. Prejel je Nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Jakopičevo nagrado in druge. Keramiko Draga Tršarja zaznamujejo tudi erotični prizori, kdaj eksplicitni, a prav v teh se še posebej pokaže njegov energičen odnos do življenja in motiva ter poglabljanje vanju. Izziva gledalca, da najde bistvo pod površino. Foto: Galerija Murska Sobota
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je ob zaključku Tedna slovenske drame prejela Anja Novak Anjuta za delo Tekst telesa. Bienalno Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji je prejela Mojca Kreft, Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa pa je prejel avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi Žene v testu v režiji Žive Bizovičar, ki je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana. V Prešernovem gledališču v Kranju so podelili osem nagrad.
Pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega sta izšli dve novi deli. Igrati (se) igralke Nataše Burger in knjiga z naslovom Moč igralca Ivane Chubbuck v prevodu Jedrt Maležič. Prevodno delo je namenjeno študentom in študentkam gledališke ter filmske igre, premisleki o igri Nataše Burger pa tudi širšemu občinstvu. Obe knjigi sta nastali pod peresom izkušenih igralk, ki skozi igralsko prizmo prihodnjim generacijam širita svoje metode, znanje, doživljanje in občutek sveta. V njem, kot pravi Nataša Burger, marsikdaj lahko opazimo, da v svetu velikokrat nismo mi tisti, ki igramo vloge, temveč one igrajo nas. Izrez grafik, vir Knjižnica MGL
V velikonočni čas sodijo tudi razstave o simbolih tega praznika. Med temi izstopajo pobarvana jajca, ki so po slovenskih pokrajinah različno poimenovana. Najbolj znane so zagotovo pisanice iz Bele krajine. V Belokranjskem muzeju v Metliki so na ogled postavili prenovljeno razstavo Belokranjske pisanice. Razstava je namenjena gostovanjem po Sloveniji in tujini. Foto: Belokranjski muzej Metlika
V Kinu Šiška si je do 19. aprila mogoče ogledati prav posebno filmsko razstavo, naslovljeno Vljudno nevabljeni. Ukvarja se z dostopnostjo in kraji prikazovanja eksperimentalnega filma. Marginalni položaji so v kulturni industriji že kar običajni, zato z ušesi zastrižem ob vsakem novem projektu, ki nekaj predstavlja in razstavlja kot marginalno in se nad svojim položajem priduša. Na žalost živimo v časih, ko prazna retorika vpija resnične glasove obupa in pogosto je treba razlikovati, da bi jih razločili od mode, ki na njihov način služi. Vendar pa ogled tokratne razstave s svojo duhovitostjo in samoironijo, ki se na preprost način izražata že v naslovu, ponudi drugačno sliko. Deset eksperimentalnih filmov je predstavljenih tako, da se pred gledalcem sami skrivajo. Torej vračajo žogico: če je eksperimentalni film pri večini občinstva v nezavidljivem položaju, pa ta majhna razstava razmerje obrne. Tako denimo vidimo tri filme na televiziji, razporejene v trikotnik, ki komunicirajo med sabo. Morda v tem lahko prepoznamo alegorijo dejstva, da se majhne scene in obrobna ustvarjalnost res ukvarjajo predvsem sami s sabo, avtorji so istočasno gledalci dela svojih kolegov. Eden od filmov ponuja slušalke in je obrnjen skozi steklo na zunanjo stran stavbe, tretjo televizijo prekriva čipka, ki je ne smemo sneti, zato film vidimo le deloma; spet drugi film je prikazan na televizijskem ekranu v nakupovalnem vozičku, kot bi se tja nezaželen prikradel med vsakdanjim nakupom in se vsilil. S tem pa na enak način obrača omenjena razmerja vidnosti in nevidnosti; v prvih primerih gre za umik pred gledalcem, ki naj bi ga tako ali tako ne hotel videti, a v kontekstu razstave, namenjene gledanju, v drugem primeru gre pa za prikaz na nepričakovanem mestu – v nakupovalnem vozičku. Omeniti velja še feministični filmski aforizem, delo Za luno, ki ga gledamo leže na kavču, usmerjeni proti stropu. Vljudno nevabljeni se duhovito poigrava s položajem eksperimentalnega filma v družbi, kakršnokoli moraliziranje pa preseže tako s svojo nepretencioznostjo kot z duhovito postavitvijo. Na razstavi sodeluje deset filmov v časovnem razponu med letoma 1983 in 2021. Njihovi avtorji so Sara Bezovšek, Nika Autor, Ana Čigon, Damijan Kracina, Kolja Saksida, Andrej Lupinc, Rok Sieberer – Kuri, Jasna Hribernik, Miha Vipotnik in Marko Kovačič.
Kaj se zgodi, ko se znajdemo med podobami, ki se raztapljajo in njihov pomen postaja nedoločljiv, oziroma vabi, da ga interpretiramo na novo? Je tak tudi pogled v prihodnost? Kot v črne luknje? Ali kot so zapisali v galeriji Škuc: "V časih, ko se vednost in dojemanje borita z neprekinjenimi tokovi nepričakovanega, ponuja fikcija svoja orodja." Požiralniki – tak je naslov razstave – razgrinjajo in se upirajo, namesto da bi pojasnjevali. Avtorji del so Peter Černe, Ira Konyukhova, Yein Lee, Siggi Sekira in Sonja Vulpes, kustos je Domen Ograjenšek. Foto: Simao Bessa
V ospredju predstave je vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti, besedilo je srbski režiser, ki zadnja desetletja ustvarja tako v Evropi kot Ameriki, Nikita Milivojević, spisal med epidemijo. Navdih pa je našel, pravi, tako pri literarnem velikanu Samuelu Beckettu kot filmu Grey gardens oziroma Sivi vrtovi. Piko na i oziroma osebno noto pa je dodal iz izkušenj in življenja med izolacijo v času epidemije, ko se je vsakdanje vrvenje in drvenje povsem ustavilo. Igrata prvakinji slovenskega gledališča Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. Z avtorji predstave se je še pred premiero na Ptuju pogovarjala Gabrijela Milošič. Foto: Stanislav Zebec Stanč
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
7 epizod
Med 17. in 23. aprilom bo v Ljubljani v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki potekala 10. izdaja festivala žanrskega filma Kurja polt. Ob tem jubileju se bo Tesa Drev Juh v oddaji Razgledi in razmisleki pogovarjala z Mašo Peče, ki festival vodi že od začetka – o izzivih, uspehih, o preteklih izdajah in o letošnji ediciji Kurje polti, pa o stigmi, ki se še vedno drži žanrskega filma. Na fotografiji Maša Peče Foto: Miloš Ojdanić / MMC RTV SLO
V Cankarjevem domu v Ljubljani bosta nastopila violinist Barnabás Kelemen in pianist Mihály Berecz, ki s pobiranjem nagrad na večjih tekmovanjih navdušujeta kot zmagoviti komorni dvojec. V oddaji tudi o novem romanu pisatelja, publicista in nekdanjega ministra za kulturo Toneta Peršaka z naslovom Za gozdom. Avtor v njem premišlja o zakonskem razmerju in spoprijemanju s smrtjo. V generacijskem prepadu med upokojencem in njegovimi tremi odtujenimi otroki pa lahko prepoznamo subtilen prerez slovenske družbe. V ospredju Primorskih slovenističnih dnevov bosta literarni zgodovinar Boris Paternu in pisatelj Marko Sosič.
Odsotnost celovite in sistematične spolne vzgoje ne pomeni, da mladi ne dobijo nikakršnih informacij o spolnosti in seksualnosti. Na svojih pametnih napravah lahko kjerkoli in kadarkoli dostopajo do pornografskih vsebin. Ker je resnična človekova seksualnost še vedno velika tabu tema, ker se o njej ne pogovarjamo, če pa že, pa se opozarja predvsem na nevarnosti ali spodbuja vzdržnost od seksa, potem seks v očeh odraščajočih ljudi ni nekaj, kar je namenjeno užitku in zabavi. Kako pa človekovo seksualnost obravnavajo religije? O tem, kakšen pogled, pravila, prepovedi in zapovedi imajo različne svetovne religije, od velikih abrahamovskih monoteizmov do novih religijskih gibanj in vzhodnih verskih tradicij, nam je razložil religiolog prof. dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Billy Collins: Dan, namenjen kitom; Branko Cestnik: Pogovori z njo; Urška Perenič: Luize Pesjakove pesmi; Luka Trebežnik: Svetloba na obzorju. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Marjan Kovačevič Beltram, Iztok Ilich in Marija Švajncer.
Ruščina v Ukrajini ni prepovedana, pravi jezikoslovka Marija Sotnikova Štravs. Je pa lahko sankcionirana javna raba ruskega in drugih jezikov, ki izključuje ukrajinščino. V drugem delu pogovora smo se z Ukrajinko, ki se je pred 20 leti preselila v Slovenijo in tukaj doktorirala, pogovarjali tudi o tem, kako Ukrajinci doživljajo danes ruski jezik in kakšna bo verjetno njegova raba v Ukrajini po vojni (foto Pixabay).
Ob 100. obletnici rojstva madžarskega skladatelja Györgya Ligetija je pianist in skladatelj Sašo Vollmaier pripravil nov glasbeni projekt z naslovom Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu. Na sporedu bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavljamo spomladanske novosti, ki so izšle pri založbi Miš. Med njimi so domišljijska slikanica o arhitektu Jožetu Plečniku Krušno mesto, novi roman Igorja Karlovška Še sem živa in roman Zadnji odgovor Petje Rijavec. Oglaša se tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec. Tam so v razstavišču Dioklecijanovih term konec tedna odprli razstavo z naslovom Voda v umetnosti in umetnost vode. Posvečena je umetnosti in tehnologijam, ki jih je sprožila voda že v starem veku.
Eden izmed vodilnih slovenskih plečnikoslovcev Damjan Prelovšek je svoje odlično poznavanje mojstrovega opusa ponovno potrdil z monografijo o Narodni in univerzitetni knjižnici. Monografijo so izdali ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica in Univerza v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo); založila jo je Založba ZRC SAZU. Avtor je monografijo zasnoval tridelno – v prvem delu je objavil daljše besedilo o NUK-u, njegovem nastanku in Plečnikovih rešitvah, v drugem delu svoje fotografije morda najbolj znane zgradbe na Slovenskem, v tretjem pa reprodukcije načrtov in osnutkov. Več o Plečniku, monografiji in še čem pove Damjan Prelovšek v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
»Naj živi teater!« pravi gost tokratne oddaje. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik več Borštnikovih nagrad. Lani je postal nosilec tantadruja za življenjsko delo, pred kratkim pa mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo eno najpomembnejših stanovskih nagrad – nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo. O spominih na ustvarjanje preko 120 gledaliških predstav, filmskih začetkih in študijskih poteh, pa o poetiki gledališke komunikacije in večletnem pedagoškem delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v oddaji Oder - naš gost je režiser Dušan Mlakar. (foto: Dušan Mlakar © Peter Uhan, arhiv AGRFT/Drama Ljubljana)
Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v čas kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa se začneta močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje prevzameta pobudo slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod, ki prinašata slovanskim ljudstvom, v določeni meri tudi našemu, blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.
Etnolog ter kulturni in umetnostni zgodovinar Damjan J. Ovsec preučuje meščanstvo, njegovo identiteto, kulturo, praznovanje in s tem povezane navade; raziskuje verovanje, vraže, mite in simbole, hkrati popularizira etnološko in kulturno dediščino Slovencev. Piše knjige, poljudne in znanstvene članke. Leta 2010 je izdal knjigo Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu. Njegov prispevek Velika noč je bil na Radiu Slovenija posnet leta 1995. "Slovenska velikonočna jajca, imenujejo se tudi pisanice ali pisanke, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Odsevajo značilnosti slovenskega vzhoda, zato so zanje značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje okrasje, ki posnema največkrat rastline in cvetove. Poleg tega pogosto srečamo na pirhih krščanske simbole, kot so napis JHS, pa tudi malteški križ, znak viteškega reda, ki je imel v Beli krajini svoja posestva. Napisi Veseli vuzem, Vesela aleluja, Ljubezen goreča in drugi, pa so napisi iz novejšega časa." Besedilo je brala Judita Zidar, glasbeno ga je opremila Larisa Vrhunc, tonsko ga je oblikovala Gabrijela Čepič.
Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ko je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, ob tem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, v kateri je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena ženska je bila sicer omejena pri svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik lahko razvil.
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, a se je njegovo bivanje v tej deželi raztegnilo na kar 9 let; v tem času je napisal sedem oper, načrtovana osma (Ines de Castro), ki jo je bilo za leto 1826 naročilo neapeljsko gledališče San Carlo, pa je ostala nedokončana.
Poslušamo prepletanja odmevov različnih zvočnosti lokalitet in tradicij v soočanju s sodobnimi motrenji zvoka. Prisluhnili bomo perujskemu duu Ale Hop & Laura Robles, finsko-avstralskemu elektroakustičnemu dvojcu Marja Ahti & Judith Hamann ter zastrtimi mitologijam in ljudskim napevom, ujetih v temačnem sodobnem folku dua Marie W. Horn in Sare Parkman.
Začenjamo niz oddaj Rostrum Ostro uho, v katerih bomo z gosti poslušali in premlevali glasbo, predstavljeno na lanski mednarodni skladateljski tribuni, uvodoma pa bomo pretresli izbor del iz generalne kategorije z muzikologom in glasbenim kritikom Gregorjem Pompetom.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je nujen.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Letos mineva 190 let od rojstva Johannesa Brahmsa, skladatelja, ki je najbolj znan po svojih simfonijah, godalnih kvartetih in klavirski glasbi, bil pa je tudi plodovit pisec pesmi oz. samospevov. V 40-ih letih jih je ustvaril več kot 200, izoblikoval jih je v očarljivo liričnem kompozicijskem slogu. Najzgodnejši segajo v njegovo mladost oz. v čas njegovega odraščanja, na otroštvo oz. mladost pa se vsebinsko nanaša tudi pesemski ciklus Ljudskih otroških pesmi, ki jih je zbral v opusu št. 31.
Poslušamo izbor del z mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki se je lani v 68. izdaji odvila v Palermu. Tribuni bomo namenili tudi serijo sredinih večernih oddaj Arsov art atelje – Ostro uho, v katerih bomo z gosti ocenjevali dela, v oddaji Glasba našega časa pa bomo predstavili še nekaj skladb, ki prav tako ponujajo zanimivo poslušanje, tokrat Echoing Distances, komorno simfonijo za solo tolkalca in 34 instrumentalistov Jaānisa Petraškevičsa, Alrediph za tam tam in simfonični orkester Mariusa Baranauskasa in Pianissimo za klavir, pihalni orkester in elektroniko Carlosa Cairesa.
Obdobje, ki je Claro Schumann najbolj zaznamovalo in ji hkrati spremenilo življenje, je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Stvar je šla tako daleč, da sta se Clara in Robert leta 1840 poročila brez očetovega blagoslova. O obdobju pred tem dogodkom pa govorijo pisma. In glasba, ki je nastajala izpod prstov ljubimcev kot uteha, hrepenenje. Tri romance je začela Clara ustvarjati leta 1838, jih dokončala leta 1839, leta 1840 jih je že natisnil Pietro Mechetti na Dunaju. Posvečene so seveda Robertu Schumannu.
Tretjega februarja je v dvorani Berwald v Stockholmu znova gostovala ameriška dirigentka Marin Alsop, ki je skupaj z Zborom in Simfoničnim orkestrom Švedskega radia izvedla glasbo z literarnim navdihom. Čudovitemu Eseju za orkester št. 2 Samuela Barberja je sledilo zborovsko delo Leonarda Bernsteina Chichesterski psalmi s težkimi vokalnimi deli. Slišali bomo tudi zelo osebno Peto simfonijo Dmitrija Šostakoviča, finale zanjo pa je navdihnila pesem Prerojenje Aleksandra Puškina.
Revija Down Beat je Schneiderjevo večkrat odlikovala z nazivom Najboljša aranžerka, Najboljša komponistka in Najboljši orkester. Je tudi dobitnica sedmih nagrad Grammy.
Izbor glasbe z novejših jazzovskih albumov
Pred njenim nedeljskim koncertom v Cukrarni bomo slišali izbor njenih najboljših skladb.
Zelo redko se zgodi, da v cerkvi slišimo jazz. Nekateri pomembni jazzovski glasbeniki pa so se posvečali prav izvajanju jazz na cerkvenih orglah.
Charlie Parker je osrednja osebnost stila be bop, ki je v 40-ih letih nasledil popularni swing. Njegov doprinos k razvoju jazzovske improvitacije, harmonije, ritma in melodike je bil izjemen. S koncertom se mu je poklonil tudi eden najboljših jazzovskih orkestrov na svetu. Vse priredbe je prispeval legendarni Michael Abene. WDR Big Band & Luigi Grasso - Birth of a Bird
Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: Paco de Lucia: Rio Ancho Miles Davis: Someday My Prince Will Come Joe Henderson: Recorda Me Bobby McFerrin: Take the A Train Gerry Mulligan/Chet Baker: Reunion Bill Evans: Speak Low Cannonball Adderley: Love For Sale Peter Herbolzheimer: Comes Love Roy Hargrove: A Time For Love GRP All Star Big Band: Goodbye Pork Pie Hat
Miles Davis je najbrže največja glasbena legenda 20. stoletja in eden največjih jazzistov vseh časov. Bil je v prvih vrstah pri razvoju večih jazzovskih smeri. Be bop, cool jazz, modalni jazz, fusion jazz, prav pri vseh je odigral ključno vlogo.
Bossa de Novo je edina slovenska zasedba vseh časov, ki je podpisala pogodbo s slovito založbo Blue Note. Poleg njih bomo slišali še Oscarja Petersona, Gretchen Parlato, Eddieja Danielsa, Cyrille Aimee, Billa Charlapa in Raya Andersona.
Je edini glasbenik, ki je prejel nagrade grammy v desetih različnih kategorijah, skupaj se jih je nabralo že kar dvajset. Revija Downbeat ga je trikrat zapovrstjo izbrala za najboljšega kitarista leta. Od leta 1978 dalje je imel 28 albumov med prvih 200 na svetu, od tega jih je 13 na prvih mestih.
Oddaja bo namenjena glasbi skladatelja, aranžerja in producenta nekoč predvsem jazzovske glasbe, zdaj pa tudi ostalih zvrsti, Quincyja Jonesa. Kariero je začel kot jazzovski trobentač in skladatelj, sčasoma pa je postal iskan producent najbolj profitnih zvezdnikov pop glasbe – tudi Michaela Jacksona. Slišali boste glasbo iz zgodnjega, jazzovskega ustvarjanja.
Komedija s pretanjeno ironijo pripoveduje o dveh bregovih življenja: o človekovih notranjih hotenjih in o njegovi banalni vsakdanjosti, ki jo poskuša obiti in se je otresti. Režiser in glasbeni oblikovalec: Zdravko Zupančič Prevajalec: Franci Zagoričnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Jordan – Polde Bibič Zofija – Jerica Mrzel Deklica – Vesna Kos Sekirčičeva žena – Mara Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1989.
V parafrazi biblične zgodbe o paru, ki je bil izgnan iz raja, se v dialogu med žensko in moškim odpirajo dileme lastnega obstoja in vprašanja smisla bivanja. Skozi izvorno odkrivanje sebe in sveta pa se nakazujejo tudi razlike in neenakosti med spoloma. Režiserka in glasbena oblikovalka: Mateja Koležnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Ženska – Judita Zidar Moški – Jernej Šugman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993
Janez Svetokriški, rojen leta 1647, je med službovanjem po samostanih verno zapisoval svoje pridige in jih strnil v tako imenovani Sveti priročnik. Ta je še danes dragocen dokument življenja na Slovenskem v tistih časih, ko so na slovenskem ozemlju divjali Turki, kuga in lakota. Režiser: Branko Gombač Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Krajnc Glasbeni oblikovalec: Werner Ussar Interpret – Marko Cvahte Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor januarja 1988
Humorni prikaz zapletenih in napetih čustvenih reakcij med zakoncema komentira in odstira njuna desetletna hčerka. Njihova medsebojna dinamika duhovito dokazuje, da življenje v troje res ni praznik. Žena je Vanja Plut, Mož – Kristijan Guček, Desetletna hčerka pa Zala Zoran. Režiserka in glasbena oblikovalka je Vida Cerkvenik Bren, dramaturg: Goran Schmidt, tonski mojster: Staš Janež. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2004.
Besedilo je drugi del Mrakove trilogije o Jezusovem trpljenju, ki jo sestavljata še Človek iz Kariota in Prokurator Poncij Pilat. Kajfa se pri Ponciju Pilatu sprva zavzema za kaznovanje Jezusa s smrtjo, a se mu začnejo zbujati dvomi, potem ko vidi Jezusovo reakcijo na obsodbo. Vse močneje se v njem začne oglašati vest, vodi pa ga nenehno spraševanje o lastnih načelih, etiki in ravnanju, ki jih je Jezus do temeljev zamajal. Režiserja: Jože Valentič in Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Poncij Pilat – Branko Jordan Kajfa – Pavle Ravnohrib Claudia Procula – Pia Zemljič Hannan – Aleš Valič Natanael – Voranc Boh Centurio – Žan Perko Glasovi ljudstva – Patrizia Jurinčič Finžgar, Matija Rupel, Kristijan Guček, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020.
Kratka radijska igra je primer neideografskega zvočnega izražanja, ki predpostavlja, da je svet mogoče razumeti kot laboratorij zvokov. Avtorja sta izzvenevanje človekovega notranjega in zunanjega svet ustvarila s slušnimi utripi, izvirajočimi iz mestnega življenja. Posneto v studiih Radia Sarajevo leta 1989.
Protagonistki Ani za vpis na izbrano visoko šolo zmanjka le ena točka in pol, ki lahko bistveno in usodno vpliva na njeno življenje. V stresnem času, ko učenci in dijaki zadnjih letnikov lovijo zadnje točke za vpis v srednje šole in na univerzo, radijska igra opozarja na to, da je matematično seštevanje točk brez upoštevanja individualnih nagnjenj in sposobnosti krivično do mladega človeka. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ana – Saša Mihelčič Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Nina – Polona Juh Razredničarka – Marijana Brecelj Matematik – Slavko Cerjak Miha – Marko Mandić Jana – Sabina Kogovšek Rok – Boris Kos Aleš – Blaž Valič Mojca – Katarina Stegnar Glas – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Radijska priredba enega izmed prvih besedil eksperimentalnega gledališča Pekarna učinkovito in natančno prepleta preteklost s sedanjostjo, hkrati pa nam odkriva poseben svet zavesti dveh mladih deklet. Njuna moralna in eksistencialna problematika se odkrivata, ko v dežju obstaneta v zapuščenem prostoru, polnem gnilega listja. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Uršula – Milena Zupančič Vasilka – Mojca Ribič Pripovedovalec – Rudi Kosmač Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1972.
Monolog mladega zaljubljenega fanta o preplesani noči in o povezanosti z mlado Varenko se konča z globoko pretresljivim nasilnim dogodkom, v katerega je vpleten Varenkin oče. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Prevajalec: Josip Vidmar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Ivan – Milan Štefe Polkovnik – Gaber Kristjan Trseglav Varenka – Sara Gorše Teta – Ana Hribar Ivan - mladenič – Žan Perko Moški – Uroš Maček Tatar – Tines Špik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2017 .
Evgen Car je monološko izpoved prekmurskega vinogradnika napisal leta 1998 ob trideseti obletnici igralske kariere. Hudomušna pripoved kmeta, globoko zakoreninjenega v prekmursko ravnico, vsebinsko dopolnjuje najnovejšo zvočno knjigo Moja zgodba, ki jo dramski igralec bere v aktualni oddaji Odprta knjiga. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Evgen Car Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
V Grumovih črticah in dramah so najučinkovitejše njegove psihoanalitično zasnovane in slogovno ubrane podobe ljudi, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. V osišče miniaturke je postavljen naključni dialog med slikarjem in študentom, ki razkrije vso širino slikarjevega patološkega odnosa do matere – ta je ujeta na njegova platna z motivi žensk z otroki. Režiserka: Mojca Madon Dramaturg: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Luka Ipavec Slikar – Rok Prašnikar Študent in vojak – Timon Šturbej Služkinja – Doroteja Nadrah Pripovedovalka – Tamara Avguštin Glasovi – Mojca Madon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2016.
Umetnica, profesorica, pianistka, korepetitorka in organistka g. Vlasta Doležal Rus je s sakralno glasbo povezana v župniji sv. Frančiška v Plečnikovi cerkvi v Šiški, spremlja pa jo že vse življenje, ko je kot glasbenica delovala na različnih področjih in glasbenih ustanovah. Glasba ji pomeni ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, pravi, svoje misli in poglede na glasbo z duhovno vsebino ter na življenje in smrt - osrednji temi velike noči je razgrnila v pogovoru s Polono Gantar.
Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveteo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja z orkestrom pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah je Ana Kokotec Kresal.
Sestra Romana Kocjančič o velikonočni skrivnosti: zakaj je velika noč največji krščanski praznik; kako preživlja ta čas.
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani se na ta praznik spominjajo skrivnosti Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kot so zapisali evangelisti, so Jezusa Kristusa križali na veliki petek, tretji dan po tem pa je ponoči oziroma zgodaj zjutraj vstal od mrtvih. Po krščanski razlagi je Jezus z vstajenjem odrešil svet, zato je velika noč praznik veselja in upanja, zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak in duhovnik Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečniku dr. Sebastijan Valentan premišljujeta o sporočilu velike noči danes, o življenju v cerkvah, pa tudi o odnosih v družbi.
Prenos svete maše iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik p. Pavle Jakop, poje pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Miha Zupanca Kovača. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal.
Na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, je čas za pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju oz. ciklu pa se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je na vrsti pasijon po Mateju. Najbolj poznan in izvajan je v uglasbitvi Johanna Sebastijana Bacha, tokrat pa bo zvenel po zamisli Heinricha Schütza, najpomembnejšega nemškega skladatelja pred Bachom.
Na cvetno nedeljo, ki je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, pri bogoslužju pojejo ali berejo poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je bil na vrsti pasijon po Mateju. Na veliki petek se poje ali bere vedno poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Zavod za cerkveno glasbo je v letošnjem postnem času izdal novo izdajo oznanila Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa. Snovalci nove izdaje pravijo, da gre za velik projekt za Katoliško cerkev v Sloveniji. S strokovnjakinjo za liturgično glasbo in predsednico Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilijo Oblonšek o novi izdaji pasijona ter biblicistom in celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem o tem, kako so evangelisti predstavili podobo Jezusa Kristusa.
Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.
Na tiho nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega ozanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan, župnik p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja pod vodstvom Eve Zale Rac. S kitaro jih spremlja Peter Berden.
Tenebrae factae sunt (Stemnilo se je po vsej zemlji) je responzorij, namenjen za izvajanje v vélikem tednu. Zasnovan je na pretresljivih besedah o Jezusovem umiranju, ki jih najdemo v Novi zavezi Svetega Pisma in iz katerih začutimo vzdušje ob Jezusovi strašni smrti na križu. Navdihujoče besedilo se je ohranilo tudi v glasbi skladateljev različnih glasbenih obdobij, vse do danes.
Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan ima za seboj že dolgo ustvarjalno pot. Napisal je več kot ducat pesniških zbirk in izdal več knjig esejev. Pesem Počasna plovba interpretira Blaž Šef.
Zgodba Zakaj se je začela in zakaj končala vojna z velikim vojvodstvom Luksemburg govori o tem, kako ima lahko nekaj majhnega, kot je na primer to, da človek zamenja sladkor s soljo, daljnosežne posledice za celoten potek zgodovine. Avtor zgodbe je romunski pisatelj George Schwartz. Prevod Aleš Mustar, interpretacija Primož Pirnat, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar, redakcija oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Pesnik Jure Jakob je nekoč dejal, da je zanj vsaka pesem nov začetek. Poezijo razume kot prostor dialoga, poslušanja in skromnosti ter poudarja, da napisana pesem ni več pesnikova, ampak postane last bralcev in poslušalcev. Pesem o minevanju z naslovom Tik tak interpretira Gaber Kristjan Trseglav.
V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.
15. aprila mineva 180 let od rojstva ameriško-britanskega pisatelja Henryja Jamesa. James velja za ključno osebnost iz obdobja prehoda od realizma k modernizmu in predhodnika modernega romana 20. stoletja, številni poznavalci ga imajo za enega največjih romanopiscev v angleškem jeziku. Slovenci imamo prevedenih več njegovih del iz obširne literarne zapuščine. Odlomke iz nekaterih je Tadeja Šergán vključila v Literarni večer. Prevajalci Božidar Pahor, Janko Moder, Meta Osredkar, Rastko Močnik, Alenka Moder Saje, Nada Grošelj, Srečko Fišer, Katarina Puc, Juš Turk, interpreta Saša Mihelčič in Primož Pirnat, napovedovalka Eva Longyka Marušič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se prične z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Pesnik Tone Pavček je bil med prvimi pripadniki tako imenovanega intimizma v Sloveniji. Pavčkova poezija ni zgubila stika z novoromantično, polna je vitalističnih poudarkov, lirizma in miselnih zasukov o človekovi usojenosti in zaznamovanosti s prostorom in časom. Njegova govorica je spevna, največkrat klasično vezana. O zvočnosti pa med drugim govori tudi njegova pesem Večerna glasba, ki jo interpretira Jože Mraz.
Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič. Zbirka Bog z mano je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Miha Klemenčič in Mirta Brlan, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka 2020.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se prične z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Slovenski pesnik in pisatelj Kajetan Kovič je bil mojster verza in sloga ter priljubljen mladinski pisatelj. S svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom je pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Pesem z naslovom Prebujenje interpretira Pavle Ravnohrib.
V okviru cikla Ars in Drama je skupina Bossa de Novo obeležila izdajo petega studijskega albuma Twist, tokrat tudi na vinilki. Na velikem odru ljubljanske Drame so predstavili največje hite iz svoje dvajsetletne zgodovine, kot tudi nekaj najnovejših skladb. Kot gostje so se jim pridružili pianist Leon Firšt, igralka Nina Ivanišin in mlada violistka Pavla Smrekar. Bossa de Novo so Primož Vitez, Aljoša Kosor, Mitja Vrhovnik Smrekar, Marko Gregorič in Sergej Ranđelović.
Arhitektka in umetnica dr. Polonca Lovšin, docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v letošnjem predavanju z naslovom "Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta" razmišlja, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih, med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Neposredni prenos je del serije oddaj o kulturno-umetnostni vzgoji na Programu Ars, ki jih pripravlja Klemen Markovčič.
Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.
V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)
V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023
Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.
Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) NASLOVI SKLADB 04:25 3 Stars (Adam Klemm) 12:45 Karl (Adam Klemm) 22:45 Jarhson (Adam Klemm) 34:15 Don't Wait (Adam Klemm) 41:50 Losing You Again (Adam Klemm) 49:35 Áhitat (Adam Klemm) 58:55 Bluzagen (Adam Klemm) 1:07:15 VEB Trabant (Adam Klemm) 1:11:30 Hot Coolen (Adam Klemm) EKIPA Tonski mojster/Sound Engineer: Mitja Krže Glasbeni producent/Music Producer: Tone Jurca Tonski asistenti/Sound assistents: Mitja Petkovšek, Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja/P.A. Engineer: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster/Light Designer: Žan Rantaša JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023
Peter Ugrin - violina Marko Čepak Maki - kitara Marko Mozetič Mozo - kitara Zmago Štih - harmonika Nikola Matošić - kontrabas Člani zasedbe Swingatan so priznani jazzovski in klasični glasbeniki, ki delujejo tako doma kot v tujini. Izvajajo glasbo, ki so jo poimenovali kar "slovanski swing". Stilsko prepletajo swing, bossa novo, gipsy jazzovske standarde po vzora Djanga Reinhardta in Stephana Grappellija ter sodobno avtorsko glasbo. Njihov repertoar obsega vse od balad in klasičnih etud do virtuoznih tem, podžgan z neusmiljenim gipsy driveom.
Pester in občuteno izbran spored predstavljata ugledni slovenski umetnici, ki živita in ustvarjata na Dunaju in nastopata po Avstriji in drugod po Evropi, kot izkušeni komorni glasbenici pa sodelujeta tudi na koncertih v Sloveniji: sopranistka Bernarda Bobro, solistka v uglednih opernih hišah po Evropi in tudi v Združenih državah Amerike ter uveljavljena koncertna solistka, in harfistka Tina Žerdin, ki koncertira solistično, v komornih zasedbah in kot solistka predvsem s slovenskimi in avstrijskimi orkestri.
V sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija in SNG Drama Ljubljana je v sezoni 2022/23 nastal nov glasbeno-gledališki projekt Ars in Drama, ki ponuja večere vrhunskega jazza, šansonov in glasbe, tako ali drugače povezane z gledališčem. Drugi koncert cikla Ars in Drama z naslovom Cvetje v jeseni – poklon Urbanu Kodru je bil v nedeljo, 20. novembra, ob 20.00 na velikem odru ljubljanske Drame. Urban Koder (1928‒2019) sodi med velikane slovenske glasbe – kot jazzovski trobentač, skladatelj in dirigent. Širše občinstvo ga verjetno najbolj pozna kot avtorja glasbe za slovenski celovečerni film Cvetje v jeseni režiserja in scenarista Matjaža Klopčiča, čeprav je med drugim ustvaril tudi celo vrsto izvrstnih šansonov in glasbo za veliko gledaliških uprizoritev in filmov. Bil je tudi ustanovitelj legendarnega Ljubljanskega jazz ansambla, njegovo trobento lahko slišimo vsak večer v avizu oddaje Radia Slovenija Lahko noč otroci. Vokalni solisti: Silva Čušin Nuška Drašček Saša Tabaković Jurij Zrnec Band: Nejc Škofic (klavir) Primož Fleischman (saksofoni, flavta) Vid Žgajner (pozavna) Jošt Lampret (kontrabas) Aleš Rendla (bobni) Umetniški vodja: Žare Prinčič Urednik prenosa in vodja projekta: Hugo Šekoranja Ekipa Radia Slovenija: Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tona Jurca Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tonski asistenti: Miha Oblak, Liam Samsa Video prenos: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Ekipa SNG Drama Ljubljana: Alain Frank, Slaviša Jovič, Jurij Alič, Roman Kozmos, Janez Nose, Tone Mikuž, Andrej Brancelj, Samo Kralj Posneto v SNG Drama Ljubljana, 20. november 2022 Copyright 2022 Program Ars, Radio Slovenija, RTV Slovenija
Odsotnost celovite in sistematične spolne vzgoje ne pomeni, da mladi ne dobijo nikakršnih informacij o spolnosti in seksualnosti. Na svojih pametnih napravah lahko kjerkoli in kadarkoli dostopajo do pornografskih vsebin. Ker je resnična človekova seksualnost še vedno velika tabu tema, ker se o njej ne pogovarjamo, če pa že, pa se opozarja predvsem na nevarnosti ali spodbuja vzdržnost od seksa, potem seks v očeh odraščajočih ljudi ni nekaj, kar je namenjeno užitku in zabavi. Kako pa človekovo seksualnost obravnavajo religije? O tem, kakšen pogled, pravila, prepovedi in zapovedi imajo različne svetovne religije, od velikih abrahamovskih monoteizmov do novih religijskih gibanj in vzhodnih verskih tradicij, nam je razložil religiolog prof. dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Komedija s pretanjeno ironijo pripoveduje o dveh bregovih življenja: o človekovih notranjih hotenjih in o njegovi banalni vsakdanjosti, ki jo poskuša obiti in se je otresti. Režiser in glasbeni oblikovalec: Zdravko Zupančič Prevajalec: Franci Zagoričnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Jordan – Polde Bibič Zofija – Jerica Mrzel Deklica – Vesna Kos Sekirčičeva žena – Mara Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1989.
Billy Collins: Dan, namenjen kitom; Branko Cestnik: Pogovori z njo; Urška Perenič: Luize Pesjakove pesmi; Luka Trebežnik: Svetloba na obzorju. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Marjan Kovačevič Beltram, Iztok Ilich in Marija Švajncer.
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Obdobje, ki je Claro Schumann najbolj zaznamovalo in ji hkrati spremenilo življenje, je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Stvar je šla tako daleč, da sta se Clara in Robert leta 1840 poročila brez očetovega blagoslova. O obdobju pred tem dogodkom pa govorijo pisma. In glasba, ki je nastajala izpod prstov ljubimcev kot uteha, hrepenenje. Tri romance je začela Clara ustvarjati leta 1838, jih dokončala leta 1839, leta 1840 jih je že natisnil Pietro Mechetti na Dunaju. Posvečene so seveda Robertu Schumannu.
Začenjamo niz oddaj Rostrum Ostro uho, v katerih bomo z gosti poslušali in premlevali glasbo, predstavljeno na lanski mednarodni skladateljski tribuni, uvodoma pa bomo pretresli izbor del iz generalne kategorije z muzikologom in glasbenim kritikom Gregorjem Pompetom.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo izbor glasbe madžarskih skladateljev: Ferenca Farkasa, Franza Liszta, Károlyja Goldmarka in Erna Von Dohnányija.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je nujen.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.